Vpliv ukrepov koronavirusa na poslovni izid, vračilo pomoči

SAMOSTOJNI PODJETNIKI

V skladu z drugim odstavkom 37. člena ZIUZEOP do pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka upravičeni tisti samozaposleni, ki jim bodo prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 % glede na leto 2019. Če niso poslovali v celotnem letu 2019 oziroma 2020, so do pomoči upravičeni tudi tisti samozaposleni, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 % glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2019. Če pogoj iz tega odstavka ni bo dosežen, bo moral upravičenec vrniti pomoč v celoti.

Ali se temeljni mesečni dohodek in oproščeni prispevki pri samozaposlenih osebah štejejo k računanju skupnih prihodkov v primerjavi letom 2019?

Temeljni mesečni dohodek in oproščeni prispevki po ZIUZEOP se ne bodo prištevali k osnovi za primerjavo prihodkov med obdobji, ki jih opredeljuje drugi odstavek 37. člena ZIUZEOP. Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih o računovodenju so prihodki čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, ter nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo.

Ali se bo temeljni mesečni dohodek štel med prihodke iz dejavnosti in bo obdavčen pri dohodnini za leto 2020?

Skladno s šestim odstavkom 34. člena interventnega zakona – ZIUZEOP (9. člen ZIUZEOP-A) je mesečni temeljni dohodek oproščen plačila vseh davkov in prispevkov. To pomeni, da temeljni mesečni dohodek ne bo obdavčen z dohodnino za leto 2020. Temeljni mesečni dohodek bo zavezanec izvzel iz prihodkov v obračunu akontacije dohodnine in dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

Kako se davčno obravnavajo prispevki samozaposlenih oseb, ki so oproščeni plačila po 38. členom ZIUZEOP? (ugotavljanje davčne osnove po dejanskih prihodkih in odhodkih)

Po veljavnih davčnih predpisih in računovodskih standardih, se pripoznajo prihodki v višini oproščenih prispevkov in odhodki v višini celotnih obračunanih prispevkov, kar v učinku predstavlja (nič), ni vpliva na davčno osnovo

Kako se davčno obravnavajo prispevki samozaposlenih oseb - NORMIRANCEV, ki so oproščeni plačila po 38. členu ZIUZEOP?

Enaka pravila za upoštevanje prihodkov veljajo tudi v primeru, ko zavezanci ugotavljajo davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov. Glede odhodkov pa se pri zavezancu, ki ugotavlja davčno osnovo z upoštevanjem normiranih odhodkov, šteje, da se je zavezanec odločil za pavšalno določanje oziroma pripoznavanje vseh odhodkov, ne glede na dejansko vrsto in višino obračunanih odhodkov, vključno z obračunanimi prispevki za socialno varnost. V sistemu normiranih odhodkov se torej šteje, da so bili zavezancu pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v zvezi z opravljanjem dejavnosti, saj zavezanec dejansko obračunanih odhodkov ne izkazuje. Povzeto: za oproščene prispevke se izkažejo prihodki, ne pa tudi odhodki, saj se šteje da so bili pripoznani vsi dejansko obračunani odhodki v okviru normiranih odhodkov.

PRIMER UPOŠTEVANJA PRIHODKOV:

Sem samostojni podjetnik. Pred letom 2019 sem se poškodoval pri delu. Do vključno 23.6. 2019 sem bil na bolniški. Od 24. 6. do vključno 8. 10. sem delo opravljal v skrajšanem delovnem času, 4 ure dnevno, po tem datuma pa sem delo opravljal s polnim delovnim časom. Zanima me kako izračunam povprečne mesečne prihodke v letu 2019, če so skupni čisti prihodki od prodaje v letu 2019 znašali 53.000 EUR.

Povprečne mesečne prihodke izračunate na sledeči način:

 

1)      Izračunate efektivno število dni (dan=8ur) opravljanja dejavnosti:  137,5 dni

a.       od 24.6. do 8.10.             107 dni *4ure/8ur=        53,5 dni

b.       od 9.10 do 31.12.                                                           84 dni

 

2)      izračunajte povprečne dnevne prihodke: 53.000 EUR / 137,5 dni = 385,74 EUR/dan

 

3)      povprečne dnevne prihodke pretvorite v povprečne mesečne: 385,74 EUR/dan x 30,4 dni/mesec = 11.726,35 EUR/mesec

 

Vaši povprečni mesečni prihodki v letu 2019 znašajo 11.726,35 EUR.

Več aktualnih odgovorov na vprašanja na spodnji povezavi:

https://www.fu.gov.si/drugo/pogosta_vprasanja_in_odgovori_o_ukrepih_na_davcnem_podrocju_za_blazitev_posledic_koronavirusa/

Vir: FURS 

Nova davčna zakonodaja 2020

Najnižja davčna osnova za s.p. in d.o.o.
 

Uvaja pa se omejitev znižanja davčne osnove pravnih oseb zaradi uveljavljanja davčnih olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube na 63 odstotkov davčne osnove. Davčna stopnja ostaja enaka 19%. Tudi za s.p. se uvaja omejitev znižanja davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Znižanje davčne osnove zaradi uveljavljanja olajšav in pokrivanja prenesene davčne izgube se v davčnem obdobju omejuje na 63 odstotkov davčne osnove od dohodka iz dejavnosti. Ohranjajo se osebne olajšave, kot so za vzdrževane družinske člane. V omejitev so vključeni tudi zneski uveljavljanja neizkoriščenih delov davčnih olajšav in izgub iz preteklih davčnih obdobij. Za normirance (s.p. in d.o.o.) ni sprememb.

Obdavčitev dohodkov iz kapitala 
 

Zvišuje se stopnja dohodnine od dohodkov iz kapitala  (obresti, dividende in dobički iz kapitala) s 25 na 27,5 odstotka.

 

Prav tako se zvišujejo stopnje dohodnine od dobička, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala. Tako znaša stopnja dohodnine:

  • do pet let imetništva kapitala: 27,5 odstotkov (doslej 25 odstotkov),

  • po dopolnjenih 5 letih imetništva kapitala: 20 odstotkov (doslej 15 odstotkov)

  • po dopolnjenih 10 letih imetništva kapitala: 15 odstotkov (doslej 10 odstotkov),

  • po dopolnjenih 15 letih imetništva kapitala: 10 odstotkov (doslej pet odstotkov).

  • po dopolnjenih 20 letih imetništva kapitala: 0 odstotkov (tako kot do sedaj).

Sprememba velja za vse odsvojitve kapitala od prihodnjega leta dalje, ne glede na to, kdaj je bil kapital pridobljen.

Najemnine

Zvišuje se tudi stopnja dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, in sicer s 25 na 27,5 odstotka. Prav tako se povečuje delež normiranih stroškov, ki se priznavajo pri ugotavljanju davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, z 10 na 15 odstotkov. Davek bo kljub temu višji, kot je zdaj.

Plače

S spremembami dohodninske lestvice se zvišuje zgornje meje davčnih razredov in za eno odstotno točko znižuje davčno stopnjo v 2. in 3. razredu dohodninskem razredu (na 26 % in 33 %). Splošna olajšava se dviguje s 3.302,70 evra na 3.500 evrov, hkrati pa se uvaja linearna dodatna splošna olajšava za vse dohodke do letne višine 13.316 evrov.

Sprejete spremembe prinašajo tudi znižanje višine bonitete za zasebno uporabo službenih vozil na električni pogon. Boniteta se znižuje za 1,2 odstotni točki, in sicer z 1,5 % na 0,3 % nabavne vrednosti vozila mesečno.

V Banki Slovenije so se odločili, da priporočilo spremenijo v zavezujoč instrument. Poslovne banke, hranilnice in podružnice tujih bank bodo morale z novembrom letošnjega leta upoštevati dve zahtevi Banke Slovenije:

Sprememba ukrepa: potrošniški krediti

Najdaljša dovoljena ročnost kreditov znaša 7 let.

Omejitev razmerja med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca (DSTI): To razmerje ne sme preseči: (a) 50 % za kreditojemalce z dohodkom, nižjimi od 2-kratnika bruto minimalne plače, ter (b) 67 % za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjeni prag. Kreditojemalcu mora po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače.

V primeru, da dolžnik preživlja vzdrževane družinske člane je ta znesek višji (v sladu z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke).

Sprememba ukrepa: stanovanjski krediti

Ukrep ne prinaša bistvenih sprememb. Razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katero je kredit zavarovan, naj ne bi preseglo 80 %, se ohranja v obliki priporočila.

Zaradi preprečevanja arbitraže DSTI postane zavezujoč tudi za stanovanjske kredite.

To razmerje ne sme preseči (a) 50 % za kreditojemalce z dohodki, nižjimi od 2-kratnika bruto minimalne plače, ter

(b) 67 % za del kreditojemalčevega dohodka, ki presega omenjen prag.

​Pri tem v Banki Slovenije dopuščamo možnost nekaterih odstopanj od zavezujočih zahtev, vendar lahko ta pri omejitvi DSTI obsegajo največ 10 % vrednosti novoodobrenih potrošniških oziroma stanovanjskih kreditov, oz. pri omejitvi ročnosti največ 15 % vrednosti novoodobrenih potrošniških kreditov.

Na Banki Slovenije bomo v okviru zakonskih pristojnosti redno preverjali skladnost odobrenih kreditov z ukrepi in v primeru ugotovljenih kršitev ukrepali v skladu z določili ustreznih področnih zakonov.

Vir: Banka Slovenije

Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

DRUŠTVO